APDEJT.si

Odhajajoči predsednik Združenega štaba general Sahir Shamshad Mirza je ob slovesu obiskal poveljnika kopenske vojske, generala Asima Munirja, na Generalštabu v Rawalpindiju. Munir je pohvalil Mirzo za njegovo vodenje, strateško vizijo in predano služenje pakistanskim oboroženim silam, poudaril pa je tudi njegovo ključno vlogo pri krepitvi usklajenosti med službami in napredku nacionalnih varnostnih ciljev Pakistana.

Sodnik Shams Mehmood Mirza je odstopil s sodišča v Lahoreju v Pakistanu zaradi spornega 27. ustavnega amandmaja. V odstopni izjavi je navedel, da po sprejetju amandmaja ne more vestno nadaljevati svojega dela. Amandma naj bi omogočil podaljšanje mandata generalu Asimu Munirju do leta 2030 kot načelniku obrambnih sil.

Sodnik Aminuddin Khan je v petek prisegel kot prvi predsednik novo ustanovljenega Zveznega ustavnega sodišča (FCC) v Pakistanu. Ustanovitev sodišča je omogočila 27. ustavna sprememba. Slovesnosti v Islamabadu so prisostvovali visoki predstavniki države, vključno s predsednikom Asifom Alijem Zardarijem, premierjem Shebazom Sharifom in načelnikom generalštaba Asimom Munirjem.

Pakistanski parlament je sprejel 27. ustavni amandma, ki vodji vojske zagotavlja obsežne pristojnosti in doživljenjsko pravno imuniteto. Opozicija je med glasovanjem o predlogu zakona zapustila dvorano. Kritiki opozarjajo, da amandma dodatno omejuje neodvisnost sodišč.

Imran Khan, nekdanji pakistanski premier, je ostro kritiziral trenutnega načelnika pakistanske vojske, Asima Munirja, in ga označil za 'najbolj zatiralskega diktatorja' v zgodovini Pakistana. Khan je Munirja obtožil tudi preganjanja njegove žene, Bushre Bibi, vendar je zatrdil, da se ne bo uklonil vojaškemu voditelju. Khan je dodal, da je Munir 'duševno nestabilen' in s tem sposoben marsičesa.

Po propadu mirovnih pogajanj v Turčiji je Pakistan ponovil grožnje talibanom, medtem ko je informacijski minister Tarar dejal, da je afganistanski talibanski režim odgovoren za prekinitev pogovorov med Islamabadom in Kabulom. PTI je napovedal, da bo stal ob strani Pakistanu, če se bodo sovražnosti z Afganistanom nadaljevale.

Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je opozoril, da bi lahko Pakistan sprožil 'odprto vojno' proti Afganistanu, če mirovni pogovori v Istanbulu ne bodo uspeli. Opozorilo prihaja po nedavnih smrtonosnih spopadih in zaprtjih meja. Minister je izrazil prepričanje, da si Afganistan želi mir, vendar bo neuspeh pogovorov pomenil 'odprto vojno'.

Načelnik generalštaba pakistanske vojske, general Asim Munir, je obiskal Egipt, kjer se je sestal z egiptovskimi vojaškimi voditelji, vključno z ministrom za obrambo generalom Abdulom Magedom Saqarjem in načelnikom generalštaba oboroženih sil generalpodpolkovnikom Ahmedom Kalifo. Namen obiska je okrepiti vojaško sodelovanje in obrambno partnerstvo med državama. Munir je ponovno zatrdil zavezanost Pakistana poglobitvi obrambnega in varnostnega sodelovanja z Egiptom, poudaril pa je tudi dolgoletne dvostranske odnose med državama. Med obiskom je Munir položil venec na spomenik neznanemu vojaku in grob Anvarja Sadata ter se srečal z velikim imamom Al-Azharja, pri čemer je poudaril enotnost in zavračanje ekstremizma.

Po pakistanskih zračnih napadih, v katerih je bilo ubitih več ljudi, je Afganistan odpovedal trilateralno serijo T20I s Pakistanom in Šrilanko, kapetan Rashid Khan pa je protestiral z odstranitvijo Lahore Qalandars iz svojega profila na družbenih omrežjih. Med varnostnimi pogovori v Dohi sta se Afganistan in Pakistan dogovorila za takojšnjo prekinitev ognja.

V Dohi so potekali pogovori med pakistansko in afganistansko delegacijo, ki sta jo vodila obrambna ministra in vodja ISI, ter talibani zaradi naraščajočih napetosti na meji. Pakistanski minister Talal Chaudhry je izjavil, da je edina konstruktivna rešitev za napetosti med državama, da Afganistan v celoti spoštuje sporazum iz Dohe.

Združeni narodi so pozvali Afganistan in Pakistan k trajni prekinitvi sovražnosti in zaščiti civilistov. Indija je opozorila Pakistan glede napetosti z Afganistanom, pri čemer je izjavila, da je Pakistan frustriran zaradi afganistanskega uveljavljanja suverenosti. Talibanska vlada Afganistana je obtožila Pakistan, da je dan prej izvedel dva napada z droni na Kabul.

Pakistan je zanikal poročila, da je ciljal na vodstvo talibanske obveščevalne službe v Kabulu, in potrdil, da je bil dogovor o 48-urni prekinitvi ognja dosežen na zahtevo talibanov. Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je izrazil nezaupanje v prekinitev ognja in obtožil Afganistan, da deluje kot posrednik Indije, hkrati pa izjavil, da je Pakistan pripravljen na spopad, če si ga bo Afganistan želel.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je sprva odločil, da se ne bo udeležil vrha o prihodnosti Gaze v Šarm el Šejku, vendar se je kasneje premislil in se vrha udeležil skupaj s palestinskim predsednikom Mahmudom Abbasom. Vzporedno s tem je Sheikh Ahmad Gumi ponovil svoj poziv nigerijskemu predsedniku Bola Tinubuju, naj vzpostavi mirovne pogovore z banditi, pri čemer se sklicuje na prekinitev ognja med Izraelom in Hamasom.

Pakistan je Združenim državam Amerike ponudil gradnjo in upravljanje pristanišča v Pasniju na Arabskem morju. Svetovalci pakistanskega načelnika generalštaba, generala Asima Munirja, so se obrnili na ameriške uradnike s predlogom, ki vključuje dostop do pakistanskih zalog kritičnih mineralov. Cilj je omogočiti ameriškim investitorjem gradnjo in upravljanje terminala, kar bi Washingtonu zagotovilo strateško prisotnost v regiji.

Ministri zunanjih zadev Egipta, Jordanije, Indonezije, Pakistana, Katarja, Savdske Arabije, Turčije in Združenih arabskih emiratov so pozdravili Trumpov načrt za rešitev razmer v Gazi. Indijski premier Narendra Modi je prav tako podprl načrt in izjavil, da zagotavlja pot do dolgoročnega miru.

Nemški kancler Friedrich Merz in armenski premier Nikol Pašinjan sta pozdravila Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi. Načrt predvideva takojšnjo prekinitev spopadov, izpustitev talcev in mednarodni nadzor nad območjem. Bela hiša je objavila podrobnosti načrta po srečanju Trumpa in Netanjahuja.

Predsednik ZDA Donald Trump se je v Ovalni pisarni Bele hiše prvič srečal s pakistanskim premierjem Šehbazom Šarifom in generalom Asimom Munirjem, kjer so razpravljali o regionalni varnosti in drugih vprašanjih. To srečanje predstavlja preobrat glede na prejšnja kritična stališča predsednika Trumpa do Pakistana.

Donald Trump je zahteval preiskavo "trojne sabotaže" v ZN v New Yorku. Sestal se je s pakistanskim premierjem Shehbazom Sharifom v Washingtonu, kjer sta razpravljala o dvostranskih odnosih. Trump se je sestal tudi z arabskimi voditelji, vključno s Pakistanom, da bi poskušal končati vojno v Gazi. Ameriški uradnik je dejal, da imata predsednik Trump in premier Narendra Modi zelo pozitiven odnos in se bosta srečala.

Kitajska je na vojaški paradi v Pekingu, posvečeni 80. obletnici zmage nad Japonsko v drugi svetovni vojni, predstavila najnovejše vojaško orožje, vključno s hipersoničnimi in balističnimi raketami. Parado si je ogledalo 10.000 ljudi, udeležili pa so se je tudi voditelji in predstavniki iz 26 držav, med njimi Putin, Kim in nekdanji premier Viktorije Daniel Andrews. Med parado je prišlo do rokovanja med voditeljem Severne Koreje Kim Jong-unom in predsednikom južnokorejskega parlamenta U Won-šikom.

Kitajska in Rusija sta na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) predstavili svojo vizijo novega mednarodnega reda, ki jo je kitajski predsednik Xi Jinping poudaril s pozivi k novi razvojni banki in možnostmi financiranja za članice SCO. Xi je izpostavil pomen 'globalnega juga' in s tem izzval Združene države. Srečanja so se udeležili tudi voditelji Rusije in Indije.

Ukrajina sumi, da je Rusija vpletena v umor nekdanjega predsednika parlamenta Andrija Parubija. EU naj bi pripravljala natančne načrte za napotitev vojakov v Ukrajino. V ruskem napadu v regiji Zaporožje je bil ubit par na svojem domu v vasi Omelnik.

Iranski parlamentarni govorec Ghalibaf se je odzval na prisotnost inšpektorjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) v Iranu. Zunanji minister Abas Aragči je poudaril, da zaprtje Hormuške ožine ni uradna politika Irana, temveč si Teheran prizadeva za ohranjanje miru in stabilnosti v Perzijskem zalivu.

Avstralski premier Anthony Albanese je obtožil iransko vlado, da je usmerjala najmanj dva antisemitska napada na judovsko skupnost v Avstraliji. Avstralija je zavrnila iranska zanikanja vpletenosti in prekinila delovanje svojega veleposlaništva v Teheranu. Iransko zunanje ministrstvo je obsodilo izgon iranskega ambasadorja kot neupravičen.

Visoki iranski in pakistanski generali so izrazili pripravljenost za skupno delovanje pri izkoreninjenju terorizma na njunih mejah. Iranski generalmajor Abdolrahim Musavi je poudaril, da je Islamska republika pripravljena zagotoviti varnost svojih meja s Pakistanom. Generalmajor Musavi in feldmaršal Munir sta se strinjala, da bosta iransko-pakistansko mejo preoblikovala v območje prijateljstva, bratstva in gospodarskega razvoja. Iran pričakuje konkretne korake Pakistana pri boju proti terorističnim skupinam ob meji.

Kitajska je pohvalila pakistansko vojsko kot ključno silo za nacionalno stabilnost in močnega varuha kitajsko-pakistanskega prijateljstva. Zunanji minister Wang Yi se je srečal z načelnikom generalštaba pakistanske vojske, generalom Asimom Munirjem, ki je zagotovil varnost kitajskih projektov in obljubil, da bo okrepil boj proti terorizmu ter sodelovanje v okviru kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja (CPEC). Kitajsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da srečanje potrjuje "železno partnerstvo" med državama in zagotavlja popolno podporo varnosti in suverenosti Pakistana. General Munir je Kitajsko označil za "železnega brata" in ključnega partnerja.

Pakistanski načelnik generalštaba (COAS) Asim Munir je med obiskom Turbata v Balochistanu poudaril potrebo po dobrem upravljanju, razvoju infrastrukture in vključujočih prizadevanjih za reševanje izzivov v provinci. Munir je pregledal varnostne razmere in razvojne pobude, pri čemer je ponovil zavezanost miru in razvoju Balochistana. Poudaril je tudi pomen skupnih civilno-vojaških prizadevanj za soočanje z izzivi.

Pakistan in Kitajska sta ponovno potrdila svojo zavezanost močnim dvostranskim odnosom, ki jih geopolitične spremembe niso prizadele. Med obiskom kitajskega zunanjega ministra Wang Yija v Islamabadu so razpravljali o regionalni varnosti, boju proti terorizmu in skupnih interesih. Wang Yi je zagotovil Pakistanu o stalni podpori suverenosti in razvoju države. Poudarjena je bila zaveza skupnemu delu s Pakistanom in Kitajsko, pri čemer so se udeleženci strinjali, da bodo odnosi še naprej rasli.

Indijski obrambni minister Rajnath Singh je izjavo pakistanskega generala Asima Munirja, ki je primerjal indijsko gospodarstvo z Mercedesom, pakistansko pa s tovornjakom za smeti, interpretiral kot priznanje pakistanske strani o indijskem napredku. Singh je poudaril, da izjava odraža indijsko rast in kritiziral pakistansko politiko ter vodstvo.

Kitajski zunanji minister Wang Yi se je v Islamabadu srečal z načelnikom generalštaba pakistanske vojske, generalom Asimom Munirjem. Pogovarjali so se o regionalni varnosti, boju proti terorizmu in drugih vprašanjih skupnega interesa. Wang Yi je pozval k hitrejšemu napredku pri projektu Kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja (CPEC) 2.0.

Pakistanski notranji minister Mohsin Naqvi je ponovil kontroverzno primerjavo načelnika generalštaba Asima Munirja, ki je Indijo primerjal z »bleščečim Mercedesom«, Pakistan pa z »odpadnim tovornjakom«. Izjava je bila prvotno izrečena med obiskom savdske delegacije, katere namen je bil umiriti napetosti med državama. Pakistanska vlada očitno podpira Munirjevo analogijo.

Pakistanski vojaški vodja, general Asim Munir, je izjavil, da nima političnih ambicij in se vidi kot služabnik države. Poudaril je, da je njegov največji cilj mučeništvo in da se osredotoča na služenje Pakistanu. Zavrnil je govorice o spremembah v vodstvu in izpostavil ambiciozen načrt za pakistanski mineralni sektor, pri čemer napoveduje velike gospodarske koristi od rudarskega projekta Reko Diq.

Premier Narendra Modi je obljubil indijsko samozadostnost na področju energije in razvoja obrambnih sistemov, s čimer se je odzval na ameriške carine. Komunisti so ob dnevu neodvisnosti obsodili njegov režim kot fašističen.

Pakistan je uradno napovedal ustanovitev novega vojaškega poveljstva, osredotočenega na rakete, imenovano Poveljstvo raketne vojske (Army Rocket Force Command - ARFC). Ustanovitev je sovpadala s pripravami na 79. dan neodvisnosti države.

Indijsko Ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo zaostrovanje protindijske retorike s strani Pakistana in opozorilo na resne posledice v primeru napačnih dejanj. Odziv je sledil izjavam pakistanskega načelnika generalštaba Asima Munirja, ki je med drugim grozil indijski rafineriji Jamnagar z jedrskim orožjem. Indija je poudarila, da bo vsak poskus "nesreče" imel boleče posledice, pri čemer se sklicuje na nedavne vojaške operacije kot dokaz indijske odločenosti.

General Asim Munir, načelnik generalštaba pakistanske vojske, je bil v Rawalpindiju odlikovan z azerbajdžanskim odlikovanjem »Domovinska vojna«. Odlikovanje mu je izročil azerbajdžanski obrambni minister, general Karim Valijev, ki je poudaril globoke vezi med državama. Munir je izrazil podporo miru med Azerbajdžanom in Armenijo.

Ameriški State Department je ponovno zatrdil, da so odnosi ZDA z Indijo in Pakistanom dobri, in poudaril zavezanost obema državama.

Pakistanski vojaški vodja, feldmaršal Asim Munir, je v Združenih državah Amerike izrekel jedrsko grožnjo Indiji, rekoč, da bo Pakistan, če bo soočen z »eksistencialno grožnjo«, s seboj potegnil polovico sveta. Indijski politik Asaduddin Owaisi je Munirjeve izjave obsodil in ga označil za "sadakchaap aadmi" ter pozval k povečanju indijskega obrambnega proračuna.

Pakistanski zunanji minister Bilawal Bhutto Zardari je obsodil ravnanje Indije v zvezi s sporazumom o vodah Inda, kar je označil za napad na pakistansko kulturno dediščino. Njegove izjave so sledile jedrskim grožnjam pakistanskega vojaškega voditelja Asima Munirja, kar je še povečalo napetosti med državama glede vodnih sporov. Pakistan je pozval Indijo, da nemudoma nadaljuje z normalnim delovanjem sporazuma o vodah Inda.

Pakistanski general Asim Munir je med obiskom v ZDA izjavil, da bi v primeru prihodnjega konflikta z Indijo lahko ciljali na rafinerijo Reliance Industries v Jamnagarju, ki je v lasti Mukesh Ambani. Njegova izjava je sprožila ogorčenje in zaskrbljenost glede varnosti pakistanskega jedrskega orožja. Indija je obsodila grožnje in izpostavila tveganja, ki jih predstavlja Munirovo "jedrsko rožljanje".

Obiski pakistanskega generala Asima Munirja v Združenih državah so sprožili burne odzive, potem ko naj bi izrekel jedrske grožnje, ki so posebej razburile Indijo. General Munir se je v ZDA udeležil poslovilne slovesnosti za vodjo ameriškega centralnega poveljstva, generala Michaela Kurillo. Domnevne grožnje so zaostrile že tako napete odnose med Indijo in Pakistanom.

Indija je obsodila Pakistan zaradi 'ropotanja z orožjem' in 'neodgovornosti' po poročilih o izjavah pakistanskega načelnika vojske o jedrskih grožnjah v Južni Aziji. Izjave naj bi bile izrečene 9. avgusta na večerji v ZDA.

ZDA so Balochistan Liberation Army (BLA) uradno označile za tujo teroristično organizacijo zaradi njihove vloge v napadih v Pakistanu. Pakistanski uradniki so pozdravili odločitev ameriškega zunanjega ministrstva. ZDA in Pakistan sta se dogovorila o poglobitvi dvostranskega sodelovanja v boju proti vodilnim militantnim skupinam, vključno z BLA, ISIS-Khorasan in Talibanom.

Pakistan je ostro obsodil Indijo zaradi izkrivljanja izjav generala Asima Munirja, načelnika pakistanske vojske, med njegovim nedavnim obiskom v Združenih državah Amerike. Pakistanski uradniki so indijsko ministrstvo za zunanje zadeve obtožili "nuklearne izsiljevanja" in ustvarjanja napačnega vtisa o Munirjevih komentarjih. Pakistan meni, da Indija namenoma napačno interpretira Munirjeve besede.

Pakistanskega generala Asima Munirja, de facto vojaškega vladarja Pakistana, je doletel val kritik in posmeha na družbenih omrežjih, ker je Indijo primerjal s 'sijočim Mercedesom', Pakistan pa z 'odlagališčem'. Uporabniki so se norčevali iz pakistanske vojaške moči in postavljali pod vprašaj Munirjevo verodostojnost.

Indija je ostro obsodila jedrske grožnje pakistanskega generala Asima Munirja, izrečene med njegovim obiskom v ZDA, in jih označila za "jedrsko rožljanje z orožjem", kar je stalna praksa Pakistana. Indijski vladni viri so poudarili neodgovorno vedenje Pakistana ob podpori ameriške vojske in opozorili na resno nevarnost jedrskega orožja v rokah take države. Poleg groženj Indiji, naj bi Munir celo grozil direktorju družbe Reliance, Mukeshu Ambaniju. Indijski strokovnjaki so izjavili, da bi Indija sestrelila vse pakistanske rakete.

Pakistanski vojaški vodja Asim Munir je med nagovorom pakistanske diaspore v Tampi na Floridi ponovil protindijsko retoriko. Izjavil je, da je Pakistanu Indija 'žila vratarica', s čimer je ponovil stališča pakistanske vojske do Indije.

Na obisku v Združenih državah Amerike je pakistanski vodja vojske Asim Munir izjavil, da bo Pakistan uporabil jedrsko orožje, če bo menil, da bo propadel. Ameriška stran je ob tem poudarila, da so vojaške vezi s Pakistanom ključnega pomena za jedrsko varnost v Južni Aziji. Upokojeni general PK Sehgal je izjavil, da bi jedrski napad Pakistana povzročil uničenje. Indija je izrazila zaskrbljenost, da bi prekinitev sporazuma o umiku lahko ogrozila 250 milijonov ljudi zaradi lakote.

Poveljnik pakistanske vojske, general Asim Munir, je svoj drugi obisk v Združenih državah Amerike v samo mesecu in pol označil kot začetek novega obdobja v odnosih med Islamabadom in Washingtonom. Med srečanjem s pakistansko-ameriško skupnostjo je general Munir opozoril na destabilizacijske težnje Indije v regiji, a poudaril, da bo Pakistan odločno odgovoril na vsakršno indijsko agresijo. Prav tako je izjavil, da Pakistan ne bo dovolil Indiji, da bi omejevala pretok reke Ind in bo branil svoje vodne pravice tudi za ceno uničenja spornih jezov, ki bi jih Indija morebiti zgradila.

General Asim Munir, načelnik pakistanske vojske, je opravil že svoj drugi obisk v Združenih državah Amerike v manj kot dveh mesecih. Med obiskom se je srečal z visokimi političnimi in vojaškimi predstavniki ZDA ter člani pakistanske diaspore, s ciljem poglobitve strateških in obrambnih vezi med državama.

General Upendra Dwivedi je razkril, da je operacija Sindoor sledila terorističnemu napadu v Pahalgamu in se odzval na trditve Islamabada o zmagi po štiridnevnem konfliktu, pri čemer se je posmehoval promociji načelnika pakistanske vojske Asima Munirja v čin feldmaršala kljub neuspehu. Poudaril je pomen pripovedovanja zgodbe po operaciji.